V Illustratorju smo morali malce "obdelati" tlorise in prereze ter nekaj malega narediti v InDesignu.
Prerez - malce sem le poudaril mesto prereza
Tloris - dodal sem barve, glede na uporabnost prostora
InDesign - prva stvaritev
Tokrat tutoriala nisem potreboval. V Ai-ju smo že delali, InDesigna pa je čisto podoben, saj je produkt istega proizvajalca - Adobe. Znanje iz Ai-ja mi je prišlo zelo prav, saj je veliko funkcij podobnih v Indesignu istih. Ostale funkcije, ki nam bodo prišle prav, pa so bile dovolj jasno predstavljene na vajah.
1. V 11. tednu smo morali ustvariti fotomontažo. Naš objekt smo morali "vstaviti" v našo lokacijo.
2.
Fotomontaza 1
Fotomontaza 2
Fotomontaža 3
3. Dodajanje ljudi v fotomontažo lahko zelo pomaga pri realnem izgledu fotomonaže.
4. Photoshop se mi zdi zelo dober in uporaben program. Funkcije, ki jih potrebujemo so bile na vajah dobro razložene in nisem imel nobenih problemov pri uporabi le-teh. Problem je nastal, ker sem delal fotomontaže v torek zvečer in nisem našel nobenih slik lokacije. Uporabil sem kar slike iz spletnih strani.
1. Končno smo prišli do renderjev. Dodati smo morali luči in kamere na naš objekt.
2.
Random notranjost in igranje z lučmi
Render 1
Render 2
3. Ker je svetlobo v notranjosti objekt veliko težje doseči sem si pomagal s naslednjim tutorialom:
4. Prvič se mi je zgodilo, da sem na vajah bol ali manj spal in nisem sledil, in rezultati so tukaj. Pogledati sem moral kar nekaj tutorialov na spletu, da sem sploh vedel zakaj se gre. Postavitev luči v renderju se mi zdi izredno pomembna in ena najbolj zahtevnih stvari pri izdelavi renderja. Če napačno postaviš luči lahko render izpade zelo čudno. Tudi s samimi nastavitvami pri lučeh sem imel kar nekaj težav. Mislim, da bi morali tej temi (postavitev luči v renderju) nameniti malo več časa, saj je zelo pomembno, da znamo pravilno postaviti luči.
Film Helvetica govori o najbolj razširjeni tipografiji v zadnjih petdesetih letih, Helvetici. Kar v
prevodu pomeni švicarsko. Za potrebe razvijajočega kapitalizma sta jo po letu
1950 razvila oče in sin Haas. Od takrat pa vse do današnjih dni se ni spreminjala,
širila se je zgolj njena uporaba, ki je tako rečeno popolno globalna in
zasidrana na vsakem koraku, tako da je niti ne smatramo več kot zgolj
tipografijo in bolj kot kapitalizem predstavlja vsem dostopno socialistično obliko uporabe. Nastala je še v
času, ko ni bilo računalnikov in zato je sama zgradba črk še toliko bolj
prefinjena. Dokumentarni film predsatavlja oblikovalce tipografij in njihova
mnenja o Helvetici. Predvsem vsi hvalijo njeno čistost in sposobnost zgolj
sporočanja brez vpliva na čustva naslovnika.
